ŽOGICE IN LEVČKI - sobi 16 in 17

Dve skupini najstarejših otrok našega vrtca - levčki in žogice,  sta letos z dvema obiskoma kmetij – pr' Mrak na Žirovskem vrhu v Poljanski dolini in Skalar na Brezjah, pokukali v svet, ki nam je bil do zdaj precej neznan saj imajo otroci, ki živijo v mestu le malo možnosti srečati se s pristnim kmečkim življenjem in od blizu in z lastnimi čuti doživeti dejstvo, da dobrote, ki se dan za dnem pojavljajo na naših mizah ni nekdo preprosto začaral, ampak se je zanje potrudilo neznano število pridnih rok. Predno smo se odpravili na kmetijo pr' Mrak, smo preko knjige »Od kod si kruhek?« spoznali, da je npr. za to, da si lahko z mehko žemljico potešimo lakoto potreben trud kmeta, ki pšenico jeseni poseje, poleti požanje, jo nato pelje v mlin, kjer mlinar iz nje napravi moko, to pa potrebuje pek, da iz nje zamesi in speče kruh. Preden pa žemljico v trgovini lahko kupimo pa jo mora prej na polico položiti in iz nje vzeti še trgovec. Da to vse skupaj ni tako enostavno, smo imeli možnost spoznati, ko sta nam gospod in gospa Burjek, ki gospodarita na kmetiji pr' Mrak predstavila vse pripomočke in  postopke, ki so v preteklosti bili potrebni za to, da so pšenico posejali, poželi... Izvedeli smo, da s tem ko so pšenico poželi in iz nje napravili snope, delo še zdaleč ni bilo končano, pač pa je sledilo mlatenje s cepcem in na koncu semena od plev ločevali tako, da so vse skupaj metali od sebe vstran – pšenica je padala dlje od plev in tako končno pridobili čisto pšenico, s katero se je naprej ukvarjal mlinar. Nadvse zanimivo je bilo tudi opazovati, kako so nekoč in na kmetiji pr' Mrak še danes v merniku mesijo in v krušni peči pečejo kruh. Tako je tudi vsak izmed nas v roke dobil pest mehkega testa s katerega je mogel oblikovati žemljico. Kar težko smo se ločili od prijetnega dotika in gnetenja testa pa vendar je iz sosednje sobe že tako prijetno dišalo iz zakurjene peči, iz katere so čez nekaj časa, ko smo ob robu gozda nabrali nekaj vreč kostanja, prišle še bolj dišeče tople žemljice. Tega dne smo se zares veliko naučili, poleg tega pa ob tem, ko smo si v hlevu ogledovali krave, teličke, jezdili ponija, se peljali s konjsko vprego, nabirali kostanj in uživali v pogledu na čudovito okoliško hribovje posejano s hišami, preprosto imeli lepo, kot pravi vsem poznana pesmica: Na kmetiji je lepo...

Prav zato smo se v mesecu novembru podali še na kmetijo skalar na Brezjah, kjer na ekološki način pridelujejo žita, zelenjavo in sadje. Sprejela nas je gospa Silva, ki nam je najprej razložila kaj pomeni ekološko pridelovanje in nam nato predstavila kako na naraven in neškodljiv način pripravimo premaz s katerim zaščitimo sadno drevje pred škodljivci, recept pa se nam je zdel precej nenavaden, namreč v vedru smo zmešali lopato kravjega iztrebka in nekaj apna. Otroci so se sami preizkusili v mešanju te zmesi, nato pa je vsakdo tudi z metlo pomazal deblo jablane, ki stoji pred Skalarjevo hišo in poskrbel, da ji čez zimo škodljivci ne bodo škodovali. Nato smo spoznali tudi 3 predstavnike živali, ki jih redijo na Skalarjevi kmetiji – pujse.... in jih nahranili vsak s svojim storžem koruze. Res smo se težko ločili od njih, ampak ker nam je gospa obljubila, da nas bo peljala še na kmetijo, kjer bomo videli zajčke in vietnameskega prašička, smo brez ugovarjanja vzeli pot pod noge in ob tem opravili še sprehod skozi meglene in precej hladne Brezje. Zato pa je toliko bolj prijalo po povratku stopiti v hišo z zakurjeno krušno pečjo, otroci so nemudoma zlezli nanjo, nekateri bolj pridni pa so se lotili zimskih kmečkih opravil - luščenja fižola in zlaganja jabolčnih krhljev na nekakšen pekač, kjer se jabolka sušijo na peči in iz njih nastanejo slastni krhlji, še sploh, če so Skalarjevi saj je vse, kar je pridelano na tej kmetiji, pridelano na naraven način. To se je čutilo tudi v slastnem jabolčnem zavitku in jabolčni piti, s katerima nam je postregla gospa Silva. Vse prehitro je prišel čas, ko smo se morali ločiti od tople peči, luščenja fižola, ki je otrokom postalo zelo zanimivo in prijetno opravilo in od prijazne gospe Silve, ki smo ji morali obljubiti, da se bomo še vrnili.

Vzgojiteljice Breda Konjar, Simona Dajnko, Ema Vidergar, Judita Gašperin in Sabina Novak