SKUPINA ZAJČKI – soba 11

Vsakega od nas, pa naj si bomo majhni ali veliki, je včasih strah. Strah ni »bavbav,« strah je čustvo, s katerim premostimo tisoče težav in stanj s katerimi se srečujemo vsakodnevno.

Tudi mi smo se soočili preko zgodbice o Janku in Metki in preko zgodbice Hišica iz kock. Ko si sam, ko nimaš ob sebi nikogar, ko ne najdeš poti…takrat pride bavbav na plan. Ah…kje pa! To pa ne! Mi mali zajčki smo ugotovili, da nas ni strah teme – skrili smo se pod odejo, zavezali smo drug drugemu oči, oči pokrili z dlanjo… Strahu ni bili od nikoder. Skakali smo visoko v zrak na trampolinu, a ni nas bilo strah. Hodili smo po eni nogi, po čutni poti, a še vedno nas ni bilo strah. Likovno smo poustvarjali kako se počutimo in dodali košček tega na bel papir.

Ugotovili smo tudi zakaj! Mogoče veste tudi vi?

Če imaš ob sebi dobre prijatelje, potem te ne more biti strah. In če pomagamo drug drugemu, tudi potem te ne more biti strah. Če pa pride dan, ko vendarle strahec pokuka na plan, se stisnemo v objem in naročje ter si zapojemo pesmico. In dan je spet kot iz sanj!

Vzgojiteljici Andreja Ropotar Jagodic  in Mateja Kališnik