Večina otrok, ki vstopijo v vrtec v zgodnjem obdobju, je ob tem prvič za daljši čas ločena od staršev. Ta sprememba zahteva od otroka veliko energije, prilagajanja in spoprijemanja z lastno negotovostjo. V novem okolju se otrok srečuje s še nepoznanimi odraslimi in otroki. Prilagoditi se mora tamkajšnjemu ritmu življenja in novim zahtevam. Vključuje se v skupino vrstnikov, s katerimi si bo delil igrače in pozornost odraslih.

Pred otrokom, ki prvič vstopa v vrtec, je vsekakor velik izziv. Kako ga bo sprejel, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so stopnja otrokovega razvoja, njegov značaj ter značaj, izkušnje in ravnanje nas odraslih.

Ob vstopu v vrtec se otroci odzovejo na različne načine. Nekateri se hitro prilagodijo novim okoliščinam in ob tem ne kažejo veliko težav, drugi imajo normalne prilagoditvene težave in ob ločitvi od staršev jokajo, se staršev držijo, odklanjajo hrano, so nemirni in občutljivi. Nekateri otroci se odzivajo tudi tako, da zbolijo (bolezni dihal in prebavil). Takšne težave lahko hitro minejo, občasno lahko vztrajajo tudi do enega meseca. Otrokove prilagoditvene težave v času uvajanja počasi izginjajo s tem, ko otrok sprejema novo okolje in se začne navezovati na vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki mu nudita občutek varnosti, topline in zaščite.

Za otrokovo ustrezno navezovanje je sodelovanje staršev z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki sprejemata njihovega otroka v svojo skupino, nujno potrebno. S sodelovanjem se namreč vzpostavi zaupanje, ki je temelj dobrih odnosov. Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližjih, zato bo veliko lažje zaupal, če bosta zaupala starša.

Starši lahko otroku učinkovito pomagate pri spoprijemanju s težavami ob uvajanju, če upoštevate postopnost ter pri sebi in otroku razvijate zaupanje v vrtec. Kaj je dobro storiti?

Pred uvajanjem se posvetujte s svetovalno delavko vrtca še posebej, če niste prepričani o vključitvi otroka v vrtec ali vam odhod otroka v vrtec povzroča skrbi.

Pred vstopom otroka v vrtec se spoznajte z otrokovo vzgojiteljico. Z njo se boste pogovorili o vašem otroku, vaših občutkih in vprašanjih, ki se vam porajajo ob tem dogodku, ter o načinih in postopku uvajanja vašega otroka v vrtec:

• kakšno bo vaše vključevanje skupaj z otrokom v oddelek,
• kako boste postopoma podaljševali otrokovo samostojno bivanje v vrtcu,
• kako in kdaj se boste poslovili od otroka,
• kakšna bo vaša vloga, ko ste z otrokom skupaj v skupini.

Da bo uvajanje vašega otroka prijeten dogodek tako za starše kot za otroka in da bi bila otrokova stiska ob prilagajanju na spremembe čim manjša, priporočamo:

• Prihranite si nekaj dni dopusta za uvajanje vašega otroka. Tako se boste otroku lažje posvetili in boste mirnejši.
• Otroka prvi dan NIKAKOR ne pustite ves dan v vrtcu. Počutil se bo zapuščenega in odhod v vrtec bo zaradi tega lahko še dolgo časa težaven.
• Če ste se odločili, da boste uvajali otroka tako, da boste nekaj časa z njim v oddelku, bodite v času bivanja med otroki aktivni, igrajte se z njimi, sodelujte tudi z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, saj boste s tem svojemu otroku večali občutek varnosti v skupini.
• Čas samostojnega bivanja otroka v skupini postopno podaljšujte.
• V času uvajanja ne vnašajte dodatnih sprememb v otrokovo življenje, saj bi ga s tem dodatno obremenili (za odvajanje od dude, pleničk… bo dovolj časa kasneje, ko se bo otrok v vrtcu počutil dobro).
• Otrok naj prinese v vrtec dudo ali stekleničko, svojo priljubljeno igračko, morda pleničko ali kakšen drug predmet (ninico), ki mu veliko pomeni. Ti predmeti ga bodo tolažili in pomirjali.
• Pomembno je, da otroka ob prihodu oddate vzgojiteljici nežno, a odločno. Otroku dajte vedeti, da greste in da se boste vrnili ponj.
• Če je mogoče, naj otrok prvi mesec vrtec obiskuje čim bolj redno. Stalen ritem prihodov in odhodov iz vrtca daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Držite obljube, ki jih dajete otroku.

Začetne težave ob uvajanju otroka bodo kmalu minile. Vaš otrok bo rad prihajal v vrtec, navezal se bo na vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter sprejel življenje v skupini.

ČEPRAV MU JE V VRTCU LEPO IN SE NAUČI VELIKO NOVEGA, VRTEC NE MORE NADOMESTITI TOPLINE IN SKRBI, KI JU JE OTROK DELEŽEN V DRUŽINI.