Aktualno

Prvič v vrtec

21.10.2021

Da bodo prvi dnevi v vrtcu čim manj stresni

 

Prvič v vrtec

Prvi vstop v vrtec je zagotovo prelomna točka v življenju otroka kot tudi starša (skrbnika). V človeku prebudijo vznemerljiva, težko določljiva občutja, ki so lahko prijetna ali neprijetna. Pomembno je, da se na nove izzive pripravimo, če se le da, vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo prilagajanje stresno za otroka, kot tudi za starša (skrbnika).

Otroci na novo pot vstopajo z različnimi socialnimi izkušnjami, ki mu bodo bolj ali manj pomagale pri prvih stikih z vzgojiteljicami in vrstniki. Vstop v vrtec pomeni ločitev od staršev, kar vzbuja mnogo različnih, tudi bolečih čustev.

Prvi korak pri razumevanju tega, kaj preživlja otrok, ko se prvič poda v vrtec, je vzpostavitev stika z lastno zgodovino, ločitvami, odhodi, izzivi, veseljem in stiskami. Otrok ni enak odraslemu, vendar tudi ni bolj trdoživ, kot smo odrasli. Stvari doživlja intenzivneje in se ga močneje dotaknejo, saj nima razvitih psihičnih strategij, s katerimi bi se uspešno spoprijemal s težavami. Zato nas potrebuje. Potrebuje občutek, da vemo, kaj doživlja (Varjačič,10).

Pomemben dejavnika, ki vpliva na hitrost »ločitve« matere od otroka pri vstopu v vrtec je navezanost, ki primarno zagotavlja otrokovo »preživetje«. Navezanost je tako telesna kot čustvena. Po navadi se otrok naveže na eno ali dve osebi (odvisno kako močno se nekdo odziva na njegove signale in potrebe). Pri otroku se lahko pojavi grabljenje las in oprijemanje, govor se bo spremenil v čebljanje, nekateri refleksni odzivi pa ugasnejo oz. postanejo bolj fleksibilni. Vse to so znaki, da si otrok ne želi ločitve od staršev. Otrok poskuša stisko rešiti na manj zrele načine, kot jih sicer obvlada.

Ko otrok dopolni eno leto (takrat gre večina otrok prvič v vrtec), je vzorec navezanosti praktično že izdelan. Ta vzorec bo odvisen od izkušenj, ki si jih je otrok pridobil v prvem letu življenja. Otroci, ki se počutijo varne, bodo roditelja dojemali kot odpravno točko za svoje raziskovalne odprave. Enoletni ali dvoletni otrok bo na igrišču odšel od roditelja, da bi se zabaval sam, a bo občasno pogledoval, ali je roditelj še tam. S tem bo preverjal, ali ustvarjen vzorec navezanosti drži ali ne, za otroka je dovolj, da se mu roditelj nasmehne ali da mu da vedeti, da ga spremlja. Povezava postane bolj psihična kot fizična. Otrokov pogum za oddaljevanje od skrbnika je odvisen od mnogih dejavnikov. Otrok se počuti manj varno ko zboleva, je utrujen ali se česa prestraši, seveda pa je veliko odvisno od njegovih preteklih izkušenj z ločitvami. Če je otrok prepričan, da mu bo mati pomagala, ko bo v težavah, bo raziskoval z večjo vnemo. V nasprotnem primeru se je bo tesno držal ali pa pogosteje preverjal, kje je. V idealnem primeru naj bi se otrok postopoma zmogel ločiti od mame kot varne točke in se odpraviti k vrstnikom ali vzgojiteljici ali pa bi se zaigral sam (Varjačič, 21).

Navezanost in uvajanje v vrtec:

Otrok, ki je »varno navezan« bo ob uvajanju pokazal staršem, da računa na njihovo pomoč, a se kmalu spusti  v vrtčevske dogodivščine in z zaupanjem sprejel vzgojiteljico. To ne pomeni, da varno navezani otrok ob ločitvi ne bo protestiral ter da se separacijski tesnobi pri letu in pol ne bomo mogli izogniti. Tu bi bilo verjetno treba iskati razloge za pogosto obolevnost otrok pri uvajanju v vrtec. Obolevnost se poskuša dandanes pogosto pojasniti le z izpostavljenostjo mikrobom, ki jih otrok ni vajen. Zbolevanje kot način odzivanja na stres je značilno tudi za nekatere odrasle.

Otrokovi regresivni odzivi na uvajanje:

Regresija pomeni pomik psihičnega delovanja na nižjo raven kot je tista, ki je sicer značilna za odraslega ali otroka. Na celotni otrokov razvoj lahko gledamo kot napredovanja za dva koraka naprej in nazadovanje za enega nazaj. V obdobju uvajanja je pomik nazaj še posebej očiten in ga poznajo prav vsi starši. Če je otrok doma že suh, to še ne pomeni, da bo tako tudi v vrtcu. Otrok s svojim regresivnim vedenjem, staršem sporoča, da potrebuje pomoč, da je pravzaprav manjši kot menijo oni, in da ima tudi zato pravico, da zadovoljijo njegove manj zrele težnje (Varjačič, 36). Regresivno vedenje sproži pri starših najrazličnejše odzive. Nekateri ne morejo sprejeti dejstva, da je otrok spremenjen in ga skušajo bolj ali manj na silo potisniti nazaj na zrelo pozicijo. Tak odziv pelje otroka v še hujši psihični regres ali pa v prisilno prilagoditev. Nekateri si ustvarijo vtis, da so za otrokovo vedenje krivi vrtec in vzgojitelji. Otrok v težkih trenutkih potrebuje pomoč odraslega, s katero se bo sčasoma izvlekel iz regresa in se podal naprej. Uvajalno obdobje je za starše naporno, saj otrok od njih zahteva več kot sicer. Na to je dobro biti pripravljen in si za potrebe otroka vzeti več časa. Pomembno je tudi, da neposredno pred uvajanjem  in med njim ne uvajamo velikih sprememb v otrokovo življenje kot so ukinitve dojenja, hitrega prehoda na drugačno vrsto hrane, odvajanje od dude ali stekleničke, selitve otroka v drugo spalnico, odločitve o tem, ali bo otrok suh, če še ni, spremembe ritualov zbujanja in ritualov pred spanjem.

In še malo o zdravju otroka ob vstopu v vrtec:

Večina otrok, zlasti mlajših, v začetnem obdobju po vključitvi v vrtec veliko zboleva- vedeti moramo, da so vzroki za pogosto obolevanje otrok po vstopu v vrtec različni in se med seboj prepletajo. Ločitev od matere, staršev in znancev predstavlja za otroka veliko čustveno obremenitev povezano z strahom in žalostjo, kar predstavlja za otroka dolgotrajen stres, ki povzroči padec njihove odpornosti, ta pa poveča dovzetnost otroka za okužbe. Pri majhnih otrocih do 3. leta sposobnost organizma za obrambo pred okužbami še ni zrela, to pa povzroči večjo dovzetnost te skupine otrok za okužbe. V vrtcu se otrok sreča z mnogimi mikroorganizmi (bakterijami, virusi) s katerimi do takrat še ni bil v stiku, ker pa še nima odpornosti od predhodnih okužb, je dovzetnejši za okužbe s temi povzročitelji. Z zdravim načinom življenja lahko izboljšamo odpornost otrok in s tem pomembno zmanjšamo dovzetnost za okužbe (Varjačič, 72).

Res je, da bo uvajalno obdobje za večino otrok in staršev stresno  in naporno. Slej ko prej pa bodo stres in tegobe uvajanja pozabljeni in otroci bodi radi prihajali v vrtec.

Vzgojiteljica Bernarda Jančik

Domov   |   Aktualno   |   O vrtcu   |   Uprava   |   Svetovalna služba   |   Prehrana in zdravje   |   Kotiček za starše   |   Galerija   |   Zaposleni   |   Prijava   |   Registracija

© Vrtec Urša 2021